Patenti

Pionirsko obdobje

Puh: kako narediti iz dvokolesa voziček za prevoz bolnikov, patent št. 12574.

V pionirskem obdobju cestnih motornih vozil do začetka prve svetovne vojne je mogoče šteti na tem področju za inovacijo vsak tehnični dosežek, ki ni golo posnemanje že poznanega. Tako velja ta oznaka za vse Puhovo delo v motociklizmu in avtomobilizmu, pa tudi v biciklizmu, saj so dobila dvokolesa svojo klasično obliko šele na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Puh pa je bil več kot le inovator, bil je tudi izumitelj, in to tako izviren, da je za vrsto svojih izumov uveljavil patentno zaščito.

Poznamo 19 njegovih patentov, prijavljenih v uradni zaščitni postopek v letih 1899 - 1913, podeljenih pa v letih 1900 -1915 (poslednja patenta so mu priznali posmrtno, enega pa so mu podelili le štiri dni pred smrtjo). Še več pa je bilo posmrtnih objav njegovih patentov.

Serija Puhovih patentnih prijav se začenja prav v letu, ko so uvedli v Avstriji redno objavljanje tiskane patentne dokumentacije.

Začetki sistematične zaščite industrijske lastnine pa so znatno starejši: prvi patentni zakon so objavili v Angliji leta 1623, v ZDA 1787, v Franciji 1791 in tako naprej.

Razvoj patentne zaščite

Skica štirivaljnega boksarskega motorja, Puhov patent št. 48877.

Avstrija je nekoliko kasnila za industrijsko razvitejšimi državami, zato si je skušal polihistor Janez Vajkard Valvasor za svoj izum finega vlivanja bronastih plastik zagotoviti leta 1686 priznanje s prijavo na Royal Society, najstarejšo znanstveno akademijo na svetu. Podobno je ravnal matematik Jurij Vega, ko je v 80. letih 18. stoletja izumil natančno uro z nihalom, njegova prestižna daljnosežna možnarja iz leta 1795 pa je varovala vojaška skrivnost. Prav v Vegovem času (živel je do 1802) je prišlo v Avstriji na področju patentne zaščite, tedaj v obliki podeljevanja monopolnih privilegijev, do velikih sprememb.

Do Marije Terezije so podeljevali privilegije brez preverjanja novosti, po njej pa s čedalje strožjim preverjanjem, ki ga je Jožef II. še zaostril, za časa Franca II. pa so leta 1794 izšli prvi tovrstni zakonski predpisi, ki so jasno opredelili privilegije kot iznajdbe koristnih strojev ter dotlej neobstoječih izdelkov (načeli koristnosti in novosti).

Ti predpisi so se sistemsko dopolnili in uveljavili v praksi okoli leta 1810. Josef Ressel, ki je v letih 1817-57 deloval tudi na Slovenskem, je od 1826 do smrti uveljavil kot privilegije deset svojih izumov, med njimi leta 1827 ladijski vijak. Od leta 1868 do 1907 je Valentin Matija ®ivic, slovenski inženir vTrstu, patentno uveljavil 11 svojih izumov, prvih devet kot privilegije, zadnja dva (prijavi 1903 in 1906) kot patenta; dekumentacijo o slednjih dveh so natisnili, medtem ko je starejša rokopisna.

Slovenci in patenti

V slovenščini sta se oba pojma, tako privilegij kot patent, zasidrala v 60, letih 19. stoletja, v strokovni literaturi z objavo več gesel v Wolfovem slovarju leta 1860 (Anton Alois Wolf: Deutsch-slovenisches Worterbuch, II. del, 1143), v poljudni in periodični pa z omembo v Bleiweisovih Novicah leta 1864 (26. oktobra na str. 406).

Slovenski izumitelji so do propada Avstro-Ogrske uveljavljali patentno zaščito najpogosteje na patentnem uradu na Dunaju. Tako so na primer v letu 1899, ko je prijavil temu uradu svoj prvi poznejši patent Janez Puh, podelili patente josefu Nardinu iz Ljubljane, Antonu Šantlu iz Gorice, tovarnarju Gustavu Toenniesu iz Ljubljane in Mihaelu Altzieblerju izCelja, še več prijav s Slovenskega pa so zavrnili.

Vse do prve svetovne vojne je delovalo na Slovenskem veliko izumiteljev in nekateri so dosegli patentno zaščito tudi za izume na področju cestnih vozil in pisalnih strojev, kjer se je vtem času premočno uveljavljal Janez Puh. Tako je J. Nardin iz Ljubljane patentiral samodejno sklopko, I. Cop iz Most pa pogonsko napravo za sani. A. Vošnjak in F. A. Juvanc sta, kot kaže neodvisno drug od drugega, izumila vsak svoj pisalni stroj. P. Keršič iz Šiške je patentiral ročni voziček za razvoz pošte, I. Temmerl iz Celja pa napravo za snemanje gum z avtomobilskih, motociklističnih in podobnih koles. Vendar pa se ni nihče uveljavil s tolikšnim tovrstnim inovativnim opusom kot Puh.

Puhovi patenti

Med 19 (doslej poznanimi) Puhovimi patenti jih je 13 s področja tehnologije cestnih vozil in šest za pisalne stroje.

V konstrukcijo motorjev z notranjim zgorevanjem in njihovo uporabo je posegel s štirimi patenti, v konstrukcijo dvokoles s tremi, motornih koles z enim, avtomobilov z dvema patentoma, snemljivi pritrditvi koles na motorna vozila pa so namenjeni trije patenti.

Medtem ko je izpeljal patentirane izume za pisalne stroje le iz svojih nikoli uresničenih načrtov (podrobnosti, s katerimi se je ukvarjal, kažejo, da se je poglobil v konstrukcijske probleme pisalnih strojev in na verjetnost ukvarjanja s prototipi), izhajajo njegovi patenti za kolesa, motorna kolesa, avtomobile in eksplozijske motorje neposredno iz njegove industrijske prakse ali pa jih je zanjo razvil.

Vendar pa ukvarjanje z detajlnimi tehničnimi rešitvami za pisalne stroje kaže, kako resno si je prizadeval tudi na tem področju, ki se je skupaj s šivalnimi stroji in drugimi finomehaničnimi izdelki v tem času pogosto povezovalo z motociklistično in avtomobilsko industrijo.

Seznam Puhovih patentov

Spisek pregledanih Puhovih patentov, razporejenih po zaporednih številkah dunajskega patentnega urada, z originalnimi naslovi ter datumi prijave - začetka veljavnosti - objave, je naslednji:

1855, Verfahren zur Herstellung von Kettenradern, 16. sept. 1899- 15. apr. 1900- 10. avg. 1900;
9429, Verfahren zur Herstellung von Kettenradern, Zusatz-Patent zum Patente Nr. 1859, 27. sept. 1901 -X- 10. okt. 1902;
12574,TragstangenfurFahrbahrenumvandelbareFahrrader, 12. jun. 1901 -15. dec. 1902-10. jul. 1903;
16108, Feststellvorrichtung fur Zundvorrichtungen von Explosionskraftmaschinen, 13. mar. 1903 - 1. Jan. 1904- 10. maj 1904;
27565, Einrichtung an durch Explosionmotoren getriebenen Motorfahrzeugen zur Erwarmung des Smieroles 16. mar. 1905-1. okt. 1906-25. feb. 1907;
39361, RegelungsventilfurVerbrennungskraftmaschinen, 25. jut. 1908- 15. maj 1909-25. okt. 1909;
48877, Viercylindrige Kolbenmaschine, 8. nov. 1909 - 1. mar. 1911 - 10. jul. 1911;
56014, Einrichtung zur Abdichtung rahmenloser Fenster und zur Verhinderung von Vibrationen, 30. okt. 1911 -1. jul. 1912-25. okt. 1912;
61528, Farbbandumsteuerung, 20. avg. 1912 - 1. jun. 1913 - 10. okt. 1913;
64139, Zwischen Spritzbrett und Motor gebildeter Luftableitungskanal bei Kraftfahrzeugen, 15. febr. 1913 - 1. nov. 1913 - 26. mar. 1914;
64485, Vorrichtung zur Urn- und Ausschaltung zweifarbiger Farbbander, 2. sept. 1912 - 1. dec. 1913 -25. apr. 1914;
65105, Auswechselbare Typenhebel, 2. sept. 1912 - 15. Jan. 1914 - 10. jun. 1914;
65237, Kardanantrieb fur Motorrader, 25. maj 1912 - 15. dec. 1913 - 10. jun. 1914;
66131, CerauschloseZeilenschaltungfurSchreibmaschinen, 25. febr. 1913 -1. apr. 1914-10. avg. 1914;
67476, Abnehmbares Rad fur Motorfahrzeuge, 27. jul. 1912- 15. jun. 1914- 11. Jan. 1915;
67477, Schraubenschliisselfurabnehmbare Rader, 7. nov. 1912- 15. jun. 1914- 11. jan. 1915;
68470, Abnehmbares Rad fur Motorfahrzeuge, Zusatzpatent zum Patente Nr. 476, 3. dec. 1912 - 15. jun. 1914-26. apr. 1915;
69766, Sperrvorrichtung fur Zeilenende von Schreibmaschinen, 24. dec. 1913 - 15. feb. 1915 - 10. sept. 1915;
70375, Vorrichtung bei Schraubenfedern zur unterdruckung der beim Ebtspannen auftretenden Klangwirkung, 29. febr. 1913 - 1. jun. 1915 - 10. nov. 1915.